SLADKA PODJETNIŠKA POT
Andraž Gavez je pri osemnajstih letih vedel, da si želi praktičnih izkušenj in začeti s karierno potjo čim prej. Tako se je pridružil različnim projektom in podjetjem, vseskozi pa v prostem času gradil lastno podjetje. Ustanovil je spletno trgovino Mojačokolada.si, ki je bila raj za vse čokoholike, ob začetku pandemije pa se je preusmeril v gradnjo znamke BAM – Become a Master, ki je danes vodilna na področju peke in slaščic v Sloveniji. Z nami je delil svoje začetke, kakšna je njegova vizija in kaj bi svetoval študentom, ki se tudi sami želijo odpraviti na samostojno podjetniško pot.
Na kratko nam predstavi svojo karierno pot. Kakšni so bili tvoji začetki in kako te je to vodilo do blagovne znamke BAM?
Moja karierna pot je precej dolga. Začel sem delati pri osemnajstih letih na oglaševalski agenciji, potem pa delal za polni delovni čas pri podjetjih, kot so Studio Moderna, Outfit7, Žurnal itd. Ves ta čas pa sem tudi delal že na Mojačokolada.si. Cilj le-te je bil, da bi postala kot neke vrste čokoladni Amazon, kar bi pomenilo, da bi bile na voljo vse čokolade tega sveta. Ta ideja je precej let uspevala nekako na pol. Na leto smo imeli približno 20 % rast prodaje. Štiri leta nazaj pa smo prišli po naključju do izdelkov za peko in dodali v spletno trgovino mlečno, temno in belo čokolado za peko slaščic in tort. Tu pa se je potem zgodila sprememba. Frekvenca in vrednost nakupov je bila višja, dobili smo drugačne stranke in potem smo se sčasoma osredotočili samo na pekovske izdelke. Lani smo vse, kar smo delali prej sedem let, prodali in s tem zaključili ta del zgodbe. V treh letih smo v slaščičarskem segmentu prišli iz 0 na 1,2 milijona prihodkov in iz treh zaposlenih na dvanajst.
Od ideje do realizacije je dolgotrajna in naporna pot. Zaupaj nam, kje se je rodila ideja o »Amazonu« za čokolado ter kako si uspel zraven usklajevati še študij.
Ko sem prišel na faks, sem imel že kar nekaj delovnih izkušenj. Moj oče je bil glavni urednik na Siolu, kjer me je vpeljal v internetni in novinarski svet. Vendar pa sem ugotovil, da novinarstvo ni zame. Po drugi strani pa me je še vedno vleklo v internetni svet in v to, kako lahko z manjšim vložkom dosežemo večje število ljudi. Posledično mi je postal vedno bolj všeč »e-commerce« in tukaj sem iskal priložnosti. Želel sem si te industrije in znanja, glede plače in pogojev pa nisem bil tako zahteven in tako so se različne izkušnje kar hitro nabrale.
Svoje prvo podjetje sem ustanovil en mesec po osemnajstem rojstnemu dnevu, vendar nisem začel s čokolado. Takrat se je na trgu pojavil Facebook. Čeprav je šlo za zametke in so se oglaševalske agencije še ukvarjale z vprašanjem, ali bo primeren za oglaševanje, sva se s prijateljem lotila ustanovitve agencije za Facebook oglaševanje. Bila sva podizvajalca za večje agencije.
Potem pa se je kmalu zatem pojavila ideja za Mojačokolada.si in začel sem z razvijanjem le-te.
Nam lahko zaupaš več o Mojačokolada.si in kaj je vaša vizija?
Že dve leti nam spletna trgovina ni v prioritetnem planu, ampak se osredotočamo na blagovno znamko BAM, spletna trgovina pa ostaja kot »ostanek« prejšnje strategije, danes pa služi kot portfolio slaščičarskih izdelkov, ki jih imamo na voljo. Kar se tiče vizije, gradimo na blagovni znamki BAM – omogočamo strankam dostop do kvalitetnih slaščičarskih izdelkov na dom. Želimo si postati vodilni produkt na evropskem trgu in potrošnikom narediti dostopne premium slaščičarske produkte, predvsem na »DIY« področju.
Bi lahko rekel, da je k povečanju prodaje pekovskih produktov pripomogla tudi pandemija, ko smo se vsi bolj posvečali kuhanju in peki?
Definitivno lahko rečem, da nam je obdobje pandemije dal dodaten zagon, predvsem tisti začetni. Vendar pa je bilo naše podjetje pripravljeno že prej. Že leto pred začetkom pandemije smo začeli sodelovati s podjetjem Hofer in ko je prišlo do zaprtja države, smo stvari samo povečevali. Izdelki so prišli na police pri praktično vseh trgovinah, kot so na primer Mercator, Hofer, Lidl, Spar, Tuš, Jager, Leclerc, sedaj še Petrol. Začelo se je kot domino efekt in sedaj so se pojavile tudi že prve ponudbe za trgovine v tujini. Zagotovo pa je korona dala svoj zagon, smo bili pa na to že pripravljeni.
Na kratko nam opiši, kako poteka tvoj običajni dan.
Moj vsakdan je zelo razgiban in se redko držim rutine. Pridejo nenapovedane stvari in vsak dan je nekaj novega. Prejšnji teden sem na primer moral leteti v Amsterdam, konec tega tedna moram skočiti v Barcelono. Gre za sprotne zadeve. Se pa trudim, da si dva do tri dni na teden vzamem za strateške zadeve, to se pravi za tiste stvari, ki ti omogočajo dolgotrajnejši uspeh.
Drugače pa res nimam rutine. Najprej pogledam spletno pošto in ponavadi sporočila pokažejo, kako se mi bo razpletel dan. Vsekakor si želim vzpostaviti nek ritem, ki mi bo v življenju omogočal večje ravnovesje.
Omenil si, da imaš že precej delovnih izkušenj. Katera pa ti je največ dala in kje si se največ naučil?
Vsaka izkušnja mi je dala veliko in je bila pomembna na moji karierni poti. Zagotovo mi je največ dala trenutna, tako po času kot po stresu.
Fantastična izkušnja mi je bila tudi na Formitasu, kjer sem bil del ekipe, ki je začela projekt Štartaj Slovenija. Svojo karierno pot sem zares začel v podjetju Studio Moderna, kjer sem se ogromno naučil, kako deluje korporacija in kako deluje posameznik znotraj tako velikega okolja. Po drugi strani sem se ogromno naučil o timskem delu in delu z ljudmi med zaposlitvijo v Outfit7 ter o pomembnosti pozitivnega vzdušja na delovnem mestu.
Podjetniška pot je težka in pride do veliko ovir. Kaj pa je bila tvoja največja ovira na tej poti?
Največje ovire so psihološke narave. Iskanje motivacije, poslanstva in odgovora na vprašanje zakaj. Takrat, ko ti ne gre in se ti stvari ne odvijajo po načrtu, ko ne dobiš potrditve s trga in trud ne prinese rezultatov. Ko se vse to združi in se ti zdi, da se težave kar ne ustavijo, takrat je najbolj težko. Primanjkuje ti motivacije in zagona za naprej.
Vsi operativni in tehnični izzivi minejo dokaj hitro in se jih z leti naučiš reševat.
Bi izpostavil katera znanja iz časa predavanj, vaj ali seminarjev, ki ti danes pridejo najbolj prav?
Vsekakor finance. Čeprav se mi zdi, da kot študenti dobimo še premalo znanja s tega področja, predvsem kar se tiče vodenja in planiranja financ. Čeprav mislim, da bi znanje o tem potrebovali že pred vstopom na fakulteto in ne samo kot študenti ekonomije. Ko sem prišel na faks, sem bil šokiran, koliko informacij obstaja o tej temi in kako široka in dinamična je.
Kaj pa bi sam želel vedeti na začetku karierne poti?
Želel bi si večjega zavedanja pomembnosti socialnega kroga in mreženja ter kako je pomembno, da se na nek način tega lotiš tudi sistematično in premišljeno. Z leti namreč ugotoviš, da je največji kapital v ljudeh. In če poznaš več ljudi, na katere se lahko obrneš za nasvet, pomoč ali sodelovanje, se ti to prej ali slej obrestuje.
Kaj pa bi svetoval študentom, ki so na začetku svoje karierne poti? Predvsem nekomu, ki bi si želel odpreti svoje podjetje?
Najprej naj oseba dobro razmisli in si najde odgovor na vprašanje zakaj. Pa ne gre to samo pri samostojni podjetniški poti, ampak na splošno. Če veš, zakaj nekaj želiš delati in kaj je tisto, kar te motivira, bo delo lažje, motivacija večja in uspeh bolj verjeten. To tudi pride prav, ko si že nekaj časa samostojni podjetnik in se zavedaš, da ne delaš več zase, ampak za stranke in potrošnike. In takrat more biti tvoj zakaj res močan in jasen.
Poleg tega bi jim svetoval, naj bodo čim bolj proaktivni, naj začnejo čimprej in vzamejo strah kot prijatelja in ne nasprotnika. Naj se ne bojijo poskusiti.