Julija Planinšek je diplomirana biotehnologinja in magistra poslovnih ved na Ekonomski fakulteti. Po zaključku študija se je podala na samostojno podjetniško pot in s prijateljico ustanovila Čuječo gibalnico, kjer se udeleženci preko usmerjenih tehnik učijo prisluhniti svojemu telesu. Julija svetuje: “Poskusite in se motite – enkrat, dvakrat, stokrat. Samo tako boste zares ugotovili, kdo ste in kaj vas veseli in samo tako boste našli pot do svoje (po)polnosti.”
Diplomirala si na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, nato pa si se odločila za nadgradnjo z ekonomskim študijem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Kaj te je pritegnilo k ekonomiji in kako si načrtovala združitev teh dveh področij v svoji karieri?
Pravzaprav nisem načrtovala združitve obeh področij. V zadnjem letniku dodiplomskega študija biotehnologije sem začela ugotavljati, da se pri delu v laboratoriju ne počutim izpopolnjene. Med absolventom sem ugotovila, da me resnično osrečuje delo z ljudmi. Takrat sem delala kot lepotna svetovalka v znanem slovenskem podjetju, kjer me je začel zanimati proces sprejemanja nakupnih odločitev in odzivanje kupcev na različna trženjska sporočila. Zato sem se leto kasneje odločila za študij trženja na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Izjemno sem hvaležna za to izkušnjo, saj mi kombinacija obeh študijev še danes omogoča širino v razmišljanju.
Kako je izobraževanje na Ekonomski fakulteti vplivalo na tvoj pristop k podjetništvu? Ali je bilo v okviru študija kakšno specifično področje ali oseba, ki ti je še posebej pomagala pri oblikovanju tvoje poslovne vizije?
Poslovna vizija se je pojavila povsem spontano. Z gibanjem sem se ukvarjala že od otroštva, predvsem s plesom, v najstniških letih pa sem kot pomočnica trenerja Boštjana Pavčka sodelovala pri pripravi skupin na državna, evropska in svetovna prvenstva. Med študijem sem se na Fitnes zvezi Slovenije strokovno usposobila za inštruktorico vodenih vadb in začela poučevati študentke in študente na Centru za obštudijsko dejavnost Univerze v Ljubljani, na Ekonomski fakulteti in v fitnesih. Študij marketinga in pridobljeno znanje na fakulteti sta mi vsekakor pomagala pri podjetniškem zagonu in lastnem ustvarjanju. Če pomislim nazaj, je bil v meni vedno prisoten občutek, da bom počela nekaj zase. Danes je ta občutek postal resničnost.
Z ustanovitvijo vadbenega prostora Čuječa gibalnica, sta skupaj s soustanoviteljico zasnovali posebno poslanstvo. Lahko podrobneje opišeš, kaj želita doseči z vajinim delovanjem in kako se Čuječa gibalnica razlikuje od drugih ponudnikov?
Čuječa gibalnica je vadbeni prostor, kjer se preko usmerjenih tehnik učimo prisluhniti svojemu telesu. Celoten koncept gibanja temelji na principih čuječnosti in poudarja zavedanje telesa v danem trenutku – njegovih občutkov, misli in čustev. S tem konceptom vabiva vadeče, da si prisluhnejo in stopijo na pot raziskovanja, spoznavanja in sprejemanja sebe kot celote. Na tak način se trudiva, da se v skrb za zdravje vključuje tako fizična kot duševna komponenta.
Podjetništvo pogosto prinaša izzive in ovire. Kaj so bile oz. so tvoje največje ovire pri uresničevanju tvoje vizije?
Največja ovira je zagotovo uskladitev osebnega in poslovnega življenja. Najti ravnovesje med ravno pravšnjo količino dela in prostim časom, kvalitetno preživljati trenutke z družino, zaslužiti dovolj za dostojno življenje in biti hkrati notranje izpopolnjena. Včasih mi gre balansiranje dobro od rok, spet drugič si naložim preveč in me zanese. Ko se to zgodi, me čuječnost pripelje nazaj k sebi in s tem na pravo pot.
Kaj bi si želela vedeti na začetku samostojne podjetniške poti? Kaj bi priporočala sedanjim študentom?
Uh, gotovo to, da naj manjkrat premislim, preden se česa lotim. Najboljše izkušnje so vedno praktične. V svojih zgodnejših letih bi si želela bolj verjeti vase. Z manj izkušnjami se lažje podaš v nekaj novega in prej tvegaš. To z leti počasi izginja. Enako svetujem sedanjim študentom: poskusite in se motite – enkrat, dvakrat, stokrat. Samo tako boste zares ugotovili, kdo ste in kaj vas veseli in samo tako boste našli pot do svoje (po)polnosti.
Če bi imela v dnevu dodatno uro, kako bi jo najbolj učinkovito izkoristila? Ali bi se osredotočila na osebni razvoj, razvoj Čuječe gibalnice ali morda na nekaj povsem tretjega?
Odkar sem postala mamica, mi najpogosteje zmanjka časa ravno zase, zato bi se vsekakor osredotočila na osebni razvoj. Menim, da z lastnim raziskovanjem spoznaš vse slabo, česar se ljudje običajno branimo, vendar se z njegovim odkrivanjem rodi vse dobro. Podobno je bilo z nastankom Čuječe gibalnice, kar mi še danes ostaja opomnik, ko mi je težko.
Kakšni so tvoji prihodnji načrti za razvoj Čuječe gibalnice?
Ker sem ravno ‘na sveže’ s porodniškega dopusta, bo prihodnja sezona poskusna in usmerjena v sprejemanje vsega, kar bo prišlo naproti. Z Anjo bova še vedno ponujali butično vadbo po principih čuječnosti, vendar bova program nekoliko razširili, izpilili ponudbo delavnic in dogodkov ter se še naprej vztrajno mrežili na dogodkih ter povezovali z drugimi podjetji in podjetniki. Verjamem, da se vložen trud in energija vedno povrneta. Morda ne takoj, zagotovo pa na dolgi rok.
