Moje prepričanje in dolgoletne izkušnje mi potrjujejo, da podjetniške zgodbe ni mogoče graditi ločeno od najširšega pogleda na svet, nobene presoje pa ne izpeljevati brez poznavanja širše slike. Če vsak dan sledimo novicam, še ne razumemo sveta – novice se vrtijo okrog izjem, ne okoli pravil. Mali premiki in gibanja dobijo pomen šele skozi razumevanje na dolgi rok. Le tako se lahko upremo ozkim pogledom in ideološkim predsodkom, kljubujemo fake news ter blažimo negotovosti, v katerih se nahajamo.

Kako naj mislimo današnji trenutek, ki ga je še pred kratkim hromila pandemija, danes pa ga pretresajo ekonomske, varnostne in politične stabilnosti?

Predvolilna soočenja in razpravljanja so v družbi izpostavila tri področja, ki so ključna za usodo Slovenije. Na žalost se prav na teh treh področjih pojavljajo različna stališča, ki bi jim na naek način lahko rekli kar zablode. Deloma je krivo splošno neznanje, še bolj pa je kriv površen ideološki pogled na svet, ki ga kot frazo uporabljamo ob razpravah o gospodarski rasti, bogastvu, neenakosti, zdravstvu, šolstvu, medijih in državi. Gre za vprašanja davkov, zadolževanja in razlikovanja med privatnim, državnim in javnim.

Peter Frankl se v svoji predstavitvi osredotoča na nove menedžerske jezikovne umotvore in svari pred strokovnjaki, ki želijo narediti vtis z inflatorno uporabo menedžerskega novoreka.

“Vse se nekako vrti okoli številk. Vemo, koliko ljudi zboleva za rakom in koliko jih zaradi raka umre. Ob sami diagnozi ne pride samo do izgube zdravja, pride tudi do izpada dohodka, zmanjšane možnosti vrnitve nazaj na delovno mesto. Nemalokrat se socialnoekonomski položaj posameznika in njegove družine bistveno spremeni.
V Sloveniji dostopnost in potek zdravljenja jemljemo kot samoumevno in vsem na voljo. A le redko se vprašamo, koliko časa neko zdravilo ali terapija potrebuje, da pride do uporabe, kaj šele, koliko stane razvoj neke novosti. Kot onkološka bolnica se s temi vprašanji res nisem ukvarjala. Kot zagovornica in predstavnica bolnikov pa sem se v to področje morala poglobiti.
“

“Današnje ohlapne monetarne politike in visoka stopnja inflacije (ter posledična izguba vrednosti fiat valut) sta zgodovinsko gledano pojava, ki sta značilna za pozno fazo življenjskega cikla valut. Vsaka menjava najpomembnejše valute je odraz stanja ekonomije in gospodarstva, ki si rezervno valuto lasti. Razloge za vzpon in padec svetovnih rezervnih valut in še veliko več v svoji zadnji knjigi The Changing World Order odlično analizira Ray Dalio, ki govori o spremembah svetovne ureditve. Nakazuje se smer padca ameriškega dolarja in vzpon kitajskega juana. Začetna hitrost sprememb bo odvisna od spretnosti aktualne monetarne politike in njenih ukrepov, v dolgi zgodovini valut pa je vedno prišlo do točke preloma – nenadne spremembe rezervne valute.

Pa je to res edina in neizbežna možnost?

V zadnjih letih se je hitrost razvoja blockchain tehnologije in storitev, ki na njej rastejo, močno povečala. Že danes so na njej razvite nove finančne storitve, ki tvorijo zametke decentraliziranega finančnega sistema. Vpliv in razsežnost “DeFi” storitev se bodo v polni meri pokazale do konca desetletja in bistveno spremenile način kako upravljamo svoj denar in premoženje.

V kolikor se bo vzorec sprememb ponovil in bo prišlo do nenadne menjave svetovne rezervne valute, to pomeni da bo blockchain ekonomija, ki je sestavljena iz lastnega ekosistema ter t.i. hibridnih podjetij, ki že obstajajo in integrirajo blockchain tehnologije v svoje poslovanje, prerasla velikost Kitajske. Takrat Bitcoin prevzame vodilno vlogo.

Industrija kriptovalut je najhitreje rastoča panoga v naši zgodovini in vredna vsaj toliko pozornosti, da se o blockchain tehnologiji in Bitcoinu izobrazimo.

“Investiranje v znanje izplača najvišje obresti.” (Benjamin Franklin)”

The bitcoin and the rest of the crypto world grew on the grounds of cypherpunk, which among other things rejected the financial regulators. Independence and self regulation is still one of the main selling points of old and new cryptocurrencies and tokens. Yet, in order to incorporate the crypto world into the economy, there is a need for regulation that goes beyond the know-your-customer cheching. The open issue here is thus how to fine tune the regulation in order to prevent unwanted activities and make cryptocurrencies widely accaptable for the general audience, but not smother the innovations in the process.

Visoka rast cen inputov, energentov in hrane, ki jih še dodatno spodbudila vojna v Ukrajini, postavlja centralne banke pred težko dilemo. Na eni strani je za zajezitev povišane inflacije potrebna bolj omejujoča denarna politika, na drugi strani pa dvigovanje obrestnih mer gospodarstvo vodi v recesijo. Centralne banke lahko torej zapeljejo gospodarstva v stagflacijo. Potrebno je učinkovito sodelovanje med denarno in fiskalno politiko, pri čemer lahko slednja s financiranjem kontroliranih cen energentov pomembno zmanjša cenovne pritiske, s stimuliranjem javnih investicij pa zmanjša tveganja za recesijo. Potrebna je pametna kombinacija ekonomskih politik, da se izognemo boleči stagflaciji iz konca 1970. in začetka 1980. let.

Coppolov Boter, ki letos praznuje 50 let, ni le film. Nikoli ni bil le film. Kot v romantični komediji Čaka te pošta oznani Joe Fox (Tom Hanks), lastnik verige megaknjigarn: “Boter je I Ching. Boter je vsota vse modrosti. Boter je odgovor na vsa vprašanja.” Tudi na vsa ekonomska vprašanja. Boter je priročnik za življenje v sodobnem kapitalizmu. O nas ve vse. Čisto vse.

Prispevek bo poskušal pojasniti, kako je sestavljena cena električne energije in kakšne so razlike med državami EU. Za regulirani del cene bo pojasnjeno, kako se določa omrežnina za prenosna in distribucijska podjetja in kakšno donosnost lahko zahteva država od podjetij. Za tržni del cene bo pojasnjena odvisnost cene od delovanja drobnoprodajnega trga z električno energijo ter njena vezanost na veleprodajni trg. V tem delu je ključno razumevanje delovanje ciljnega modela Evropskega trga z električno energijo na podlagi spajanja trgov in mejne cene.

V energetiki smo v Sloveniji v zadnjih 30 letih priče liberalizaciji in odpiranju energetskih trgov. Ti procesi so vedno spremljani z debato, ali imamo lahko na področju energetike delujoč prosti trg. Trenutna energetska kriza, ki je še posebej prizadela Evropo, to vprašanje ponovno postavlja v ospredje. Svoj pogled na to temo bo predstavil Dr. Dejan Paravan, ki se znanstveno in poslovno ukvarja z energetskimi trgi več kot dvajset let.

Ali sankcije proti Rusiji delujejo ali ne? Ali imajo celo večji negativni učinek na gospodarstvo EU, medtem ko se rusko gospodarstvo in javne finance še dolgo ne bodo zlomile? Je Rusija na poti v avtarkijo? Ta in mnoga podobna vprašanja se v zadnjih tednih dnevno pojavljajo v javnosti in medijih tako v Sloveniji, kot tudi na ravni EU. Nekaj odgovorov bo poskušal poiskati dr. Denis Mancevič, ki to področje dobro pozna tako iz teoretskega, kot tudi praktičnega vidika.

Predavanje bo predstavilo ekonomske argumente v ozadju reguliranega pristopa do razvoja trajnostnih financ v EU, ki se v zadnjih časih vse bolj izpostavlja, in jih soočilo s tržnimi argumenti. Predstavljeni bodo tudi ključni obrisi nastajajočega regulatornega okvira trajnostnih financ v EU v kontekstu Evropskega zelenega dogovora. V tem kontekstu bo podan kritičen pogled na implikacije EU pristopa do trajnostnih financ za različne deležnike, v prvi vrsti za finančne posrednike in nefinančna podjetja, polega tega pa tudi za nosilce ekonomskih politik države in akademski svet.