Dogajanje na energetskih trgih že nekaj časa pretresa svet, ob izbruhu vojne v Ukrajini pa je ta tema zagotovo stopila v ospredje političnega in gospodarskega diskurza. Alumni EF je tako 7. aprila 2022 za okroglo mizo v energetski diskusiji povezal Marjana Eberlinca, glavnega direktorja družbe Plinovodi d.o.o. in predsednika EZS, mag. Aleksandra Mervarja, direktorja družbe ELES, dr. Dejana Paravana, člana uprave GEN-I, in mag. Vekoslava Korošca, direktorja Združenja za inženiring, GZS. Ti so skupaj z moderatorko, prof. dr. Nevenko Hrovatin (EF UL), osvetlili trenutno energetsko in geopolitično krizo, predstavili dogajanja na energetskih trgih doma in po svetu ter podali svoje obete za prihodnost.
Dr. Paravan je v kratkem uvodu energetske trge predstavil kot zelo soodvisne, saj so energenti med sabo zamenljivi ter vedno bolj globalni. Začetek energetske krize smo lahko opazovali že pol leta pred začetkom vojne v Ukrajini, največji razlog zanjo pa je rast cen zemeljskega plina. Od poznega poletja do konca leta 2021 je bila ta kar 1000-%, od 15 EUR/MWh do 150 EUR/MWh, še dodatno pa je rast cen po novem letu spodbudila rusko-ukrajinska vojna. »Prvi dvigi cen so bili povezani s premiki na trgu, medtem ko je zadnji vrh povezan z vojnim stanjem. Ko smo v takem stanju in začne vsaka država reagirati po svoje, je lahko to popolnoma nepredvidljivo in zamaje delovanje trga ter povzroči paniko in negotovost.«
Rast cene zemeljskega plina je v večinski meri vplivala tudi na rast cene električne energije, manjši del rasti pa pripisujejo višanju cen emisijskih kuponov. Rast ni posledica dogajanja na strani povpraševanja, ampak v ponudbi, saj se raven uvoza plina iz Rusije v tem času ni dvignila na predkoronsko raven, ampak je dotok bistveno nižji. Rekordno nizke so tudi zaloge v skladiščih, ki so z negotovostjo, povezano s severnim tokom, dodatno prispevale k dvigu cen.
»V Sloveniji ni drugega plina kot ruskega,« je nadaljeval Eberlinc ter dodal, da trenutno še ne zaznavajo težav pri zanesljivosti dobave in oskrbe, morebitni prenos z vzhodne dobavne poti na zahodno pa nikakor ni enostaven. »Zahodnoevropske države se lažje odločajo o tem, da bi nadomestile dobavo ruskega plina, medtem ko je za vzhodnoevropske države to večja težava, in sicer zaradi zelo zahtevnih dobavnih poti, razpisov in pogodbenih odnosov ter zahtevnih pogajanj s partnerji.«
Vsake spremembe cen energentov močno vplivajo na slovensko gospodarstvo, ki je visoko industrializirano (24 % v primerjavi s 16-% povprečjem EU) in ima tudi visok delež energetsko intenzivne industrije. »47 % vse porabe energije je v industriji, od tega 70 % porabe v energetsko intenzivni industriji. Z rastjo cen plina in električne energije niso vsa podjetja enako prizadeta, ampak so najbolj prizadeta tista, ki niso imela dolgoročno sklenjenih pogodb za leto 2022. Po anketi GZS ima samo 40 % podjetij sklenjene dolgoročne pogodbe za dobavo elektrike za leto 2022, le 21 % pa za dobavo plina,« je dogajanje v slovenskem gospodarstvu predstavil mag. Korošec. Drug problem je, da številna podjetja tega porasta cen energentov niso mogla prenesti na cene svojih produktov, zato nekatera podjetja ob negotovih napovedih že zaustavljajo oz. zmanjšujejo proizvodnjo.
»Če smo iskreni, so vsi tisti, ki danes kupujejo drago elektriko, špekulirali,« je o tem povedal mag. Mervar ter dodal, da se je treba zavedati, da so bile predkrizne cene nerealno nizke, saj je bila na borzi ponujena elektrika iz predhodno močno subvencioniranih obnovljivih virov energije. Take cene ne omogočajo razvoja in si jih v prihodnosti ne moremo več obetati. »V Sloveniji občutka dražje elektrike nismo zaznali niti za 10 % v primerjavi s tem, kar se dogaja na borzah in kar nas najverjetneje čaka v prihodnosti, ob čemer je treba v izračun dodati tudi vse potrebne investicije v omrežja, ki nas še čakajo, v kolikor želimo doseči zeleni prehod.«
Ob tem je dr. Paravan dodal, da vse trenutno dogajanje pospešuje zeleni prehod, in potrdil, da je ta pot prava, vendar pa zagotovo ni enostavna. Mag. Korošec pa zaključil, da je posebej pomembno »pospešiti postopke umeščanja v prostor. Brez intenzivne izgradnje obnovljivih virov v Sloveniji bomo težko izšli iz nastalih težav, pri čemer je ključna prevlada javnega interesa nad drugimi interesi. Te odločitve moramo sprejeti čim prej, da si zagotovimo neodvisnost na področju električne energije.«
Ob vseh teh pomembnih vprašanjih ni dovolj, da danes razmišljamo le za nazaj, ampak se je treba resno soočiti z vprašanjem, kakšne (energetske) prihodnosti si želimo in kaj lahko danes naredimo, da jo dosežemo.
Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora tukaj.
Iva Drvarič, EF News