Za nastanek naraščajočih količin odpadkov so odgovorni tako posamezniki kot tudi podjetja. V Sloveniji sistem zbiranja odpadkov deluje na način, da po nastanku odpadka sledi proces zbiranja, obdelave in odstranjevanja odpadkov, ki je v Sloveniji prepleten in zapleten proces. Tukaj se pojavi vprašanje “Ali trg upravljanja z odpadki v Sloveniji deluje?”

Pridružite se nam 13. januarja ob 15. uri, na online okrogli mizi, ko bomo v ospredje postavili sistem upravljanja z odpadki v Sloveniji ter diskutirali o priložnostih in izzivih. 

Dogodek je brezplačen!

Trg upravljanja z odpadki je pri nas med bolj netransparentnimi, kar povzroča negativne okoljske posledice, kljub temu, da Slovenijo v tujini velikokrat primerjajo z zeleno referenčno državo. Med podjetji in prebivalci Slovenije je krožno gospodarstvo precej dobro sprejeto, težave pa se pojavijo pri izvrševanju cilja, saj se zatakne na sistemski ravni. Pri tem pa je pomembno poudariti, da ima krožno gospodarstvo tudi velik vpliv na konkurenčnost podjetij kot tudi države.

Gosti na okrogli mizi:

• Branko Meh, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
• Sašo Polanec, Ekonomska fakulteta, UL
• Bart Stegeman, EIT Climate-KIC
• Bojan Tavčar, Javna Agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence

Moderatorka: mag. Ladeja Godina Košir, Circular Change

Gostje bodo odgovarjali na naslednja vprašanja:

• Slovenija se že nekaj let zaporedoma srečuje z nakopičenimi odpadki pri izvajalcih javnih služb. Kaj Slovenijo čaka na tem področju v prihodnjih letih?
• Trenutno se pojavlja vprašanje ali bi morali trg monopolizirati ali ga pustiti odprtega – mnenja so na tem področju različna. Kako bi se morala odločiti Slovenija?
• Potrebujemo krovne rešitve – kdaj?
• Kakšne so uspešne prakse iz tujine?
• Ali bi lahko uvedba agencije na tem področju omogočila lažji nadzor nad odpadki in večjo transparentnost sistema?
• Bi lahko Slovenija na Zahodnem Balkanu predstavljala vzor in potencial razvoja krožnega gospodarstva?

PRIJAVA