V sredo, 10. februarja 2016, je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani (EF) potekala interaktivna delavnica na temo poslovanja z različnimi tipi ljudi (glede na temperament). Dogodek je organiziral Alumni EF, vodila ga je Anja Žagar, direktorica podjetja VA-LI-DO, d.o.o. ter ustanoviteljica ženskega podjetništva v Sloveniji. Glavni namen delavnice je bilo prepoznavanje tipa osebnosti ljudi ter prilagajanje poslovne komunikacije njihovim čustvenim potrebam.
Čeprav je vsak posameznik edinstven, obstajajo določene osebnostne lastnosti, ki nas opredeljujejo v družbi ljudi. Grški filozof Hipokrat je že pred približno 400 leti pred našim štetjem podal razlago različnih temperamentov ter definiral štiri osnovne tipe: sangvinik, flegmatik, kolerik in melanholik. Za vsak tip naj bi bil značilen določen telesni sok, ki naj bi bil tudi odgovoren za človekovo zdravje ter vedenje.
»Naučite se komunicirati z različnimi tipi ljudi (glede na temperament)«
Po besedah Anje Žagar so ljudje z osebnostjo sangvinika (lat. Sanguis – kri) družabni, veliko govorijo, so brez »dlake na jeziku«, optimistični, fleksibilni, spontani ter veljajo za velike motivatorje. Melanholiki (gr. melaina chole – črni žolč) pa, nasprotno, niso zabave željne osebnosti, temveč so pazljivi, organizirani, k ciljem nagnjeni perfekcionisti. Moto vsakega melanholika je: »Stvari moramo delati pravilno.«
Medtem ko melanholiki mislijo, da imajo vedno prav, koleriki (gr. cholos – žolč) to natančno vedo. So rojeni voditelji, njihova narava jih sili v nadzor položaja, zato tudi slovijo kot močne osebnosti. Flegmatiki (gr. phlegma – sluz) so v okolju najmanj opazni, saj jih večina velja za ljudi z miroljubno osebnostjo, so tihi, potrpežljivi, duhoviti, pogosto skrivajo čustva in so včasih nepredvidljivi.
»Vsak je lahko vodja, vendar v različnih timih«
»V poslovnem svetu so kot krizni managerji najbolj uspešni ljudje z osebnostjo kolerika in melanholika, medtem ko so v prodaji najuspešnejši sangviniki. V politiki in sporih pa se bomo najprej srečali z melanholikom in s kolerikom,« je izpostavila Anja Žagar.
Obenem je pojasnila, da k razvoju osebnosti posameznika pripomore več dejavnikov. Ljudje se rodimo s predispozicijami za različna osebnostna nagnjenja, ki so posledično odvisna predvsem od vzgoje oz. okolja, v katerem živimo. Opozorila je: »Komunikacijo je vedno potrebno prilagoditi različnim osebam ter ljudi kritizirati s stališča dejanj in ne osebnosti.«
Marina Ristič, Efnews