UNBOSS, Predavanje Larsa Kolinda: »Kako konkurirati in zmagati v izobraževalni in storitveni panogi«
»Vse je mogoče, prav zaradi majhnosti Slovenije, tako kot Danske«
S temi besedami je zbudil zanimanje udeležencev dogodka Lars Kolind, mednarodno uveljavljen podjetnik, član vrste upravnih odborov, profesor, pisec in filantropist. Kaj hitro pa je šokiral z izjavo: »eliminirajte management«, ki je završala v publiki managerjev in alumnijev ekonomske fakultete. Pravi, da jih ni nujno predčasno upokojiti, zgolj angažirati za vlogo, ki dejansko ustvarja vrednost v organizaciji.
G. Kolind se trenutno ukvarja s pošastnim podvigom; kot ga je sam poimenoval, transformacije Kitajskega gospodarstva. Tu je v prvi vrsti čutiti vpliv tradicije in kulturnega izročila, saj zaposleni pričakujejo natančna navodila za svoje delo. »To je smiselno, v kolikor upravljate tovarno« Kako ustrezen pa je ta koncept v storitveni in izobraževalni panogi? Odgovor na to vprašanje pa je za razliko od klasičnih teoretskih prezentacij ponudil skozi vrsto primerov uspešnih podjetij, kot so: Threadless, Grundfos, Skype, Khanacademy,… Kaj jim je skupnega, pa je tisto, kar jih loči od povprečja. Namen pred dobičkom, ki je pravzaprav prvo in osnovno pravilo Unboss poslovnega koncepta. S preoblikovanjem poslanstva organizacije »Omogočamo dostop do pitne vode šibkejšim socialnim skupinam zveni malce drugače kot, prodajamo vrhunske vodne črpalke, kajne?« pa je moč vključiti ljudi v doseganje zastavljenega cilja, začenši s svojimi zaposlenimi.
»V isto sobo spravite čimveč raznolikosti in postavite jasen namen.« Potrebno je zrušiti silose znotraj organizacije in ljudi osvoboditi okvirjev. Namesto risanja organigramov omogočite ljudem, da ustvarijo lastne okvirje z zagotavljanjem mehanizmov sodelovanja in uvajanjem mentorjev, ne šefov. Očitno se je seznanil s slovenskim sarkazmom, saj je z izjavo: »Glede na to, da ste Slovenci si verjetno mislite: Ah, to je neizvedljivo.« požel ogromno smeha. Uspešen primer, kjer so z uvedbo unboss koncepta uspeli podvojiti dobičkonosnost in beležijo kar 60 odstotno rast letno v zadnjih petih letih; dobra novica tudi za zaposlene, katerih 85 odstotkov je kupilo deleže v tem podjetju, ki se je nahajalo na robu propada. Razlika je v tem, da vračajo nasmeh na lica ljudem, kljub temu, da še vedno proizvajajo slušne aparate.
Dogodek je zaokrožila okrogla miza: Izkušnje, ki oblikujejo voditelje 21. Stoletja.
V pogovoru so poleg g. Lars Kolind, sodelovali g. Sandi Češko, solastnik in predsednik upravnega odbora Studia Moderna, g. Vojmir Urlep, predsednik uprave Leka in manager leta 2012, ter g. Tadej Beočanin, načelnik Zveze tabornikov Slovenije, organizatorjev dogodka.
Pogovor je stekel v smeri uporabnosti koncepta, kjer je Sandi Češko izpostavil vprašanje diktature in demokracije, »nekdo mora biti na vrhu in skrbeti, da stvari potekajo nemoteno, poleg tega pa ljudje ne marajo sprememb.« ter dodal primer diktature Steve Jobsa. Lars pa je svoje stališče argumentiral s tem, da nihče ni pametnejši od vseh, vsaj ne na dolgi rok.
V nadaljevanju se je tema dotaknila vprašanja izkušenj, ki so gostom okrogle mize omogočile priložnosti za trenutne vloge. Kljub temu, da se znatno razlikujejo, bi jih lahko povzeli z naslednjimi izjavami. »Zelo pestra kariera, nič več kot dve leti na enakem delovnem mestu, pretežno v istem podjetju«, pravi Vojmir Urlep. »Vedno sem bil upornik in največ napak sem napravil, kadar so moje odločitve temeljile na predpostavkah« in »Ne prihajajte vedno po dovoljenje, pridite po odpuščanje« so besede s katerimi je Sandi Češko želel poudariti pomembnost poizkušanja vedno novih stvari na različne načine.
Za zaključek okrogle mize pa je Lars Kolind v razmislek vsem pustil naslednje sporočilo: »Vaša država ima ogromno mladih ljudi, ki bi lahko naredili veliko vendar ne dobijo priložnosti. Povabite jih na zabavo, vključite jih in videli boste česa so sposobni.«
Galerija
Aleksander Brankov, EF News