Junija se je na Ekonomski fakulteti odvijala pereča diskusija o vplivu kratkoročnih najemov na turizem, stanovanjski trg in širšo skupnost. Dogodek z naslovom Kratkoročni najemi: izziv ali priložnost za slovenski turizem? je otvorila Ljubica Kneževič Cvelbar s predstavitvijo statistično pridobljenih podatkov o kratkoročnih najemih.
Po zadnjih podatkih AirDNA je v Sloveniji približno 13.000 nepremičnin, ki se oddajajo prek platform kot sta Airbnb in Vrbo. To predstavlja znatno povečanje v primerjavi s prejšnjimi leti. Za primerjavo, leta 2015 je bilo na voljo 2.500 nepremičnin. Povprečna dosežena dnevna cena na nepremičnino je v obdobju med marcem 2023 in 2024 znaša 149 €, povprečen letni prihodek pa okoli 13.500 €. Kratkoročni najemi tako predstavljajo pomemben del slovenskega turističnega sektorja, kar potrjuje tudi 175 milijonov evrov prometa v obdobju med marcem 2023 in 2024. Podatki so bili pridobljeni v sklopu analize namestitev kratkoročnega najema na platformah Airbnb in Vrbo v Sloveniji, ki je bila pripravljena za Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo s strani Ljubice Knežević Cvelbar z Ekonomske fakultete.
Dogodek se je nadaljeval s pogovorom Ljubice Knežević Cvelbar in Matevža Frangeža z Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Gospod Frangež je poudaril, da zakon ne prepoveduje kratkoročnih najemov, temveč želi najti ravnovesje, ki bo spodbujalo podjetniške rešitve v turizmu ter hkrati omogočilo dostopnost do stanovanj. Pomembno je vprašanje, kako bodo lokalne skupnosti izvajale nadzor in sprejemale odločitve glede oddajanja nepremičnin.
Tekom dogodka so bili izpostavljeni številni izzivi in morebitne rešitve. Nelojalna konkurenca je bila ena izmed ključnih tem razprave. Ne regulirani najemi in neregistrirani sobodajalci in s tem povezana nelojalna konkurenca povzročajo težave registriranim sobodajalcem, hotelirjem in nastanitvenim obratom. Predstavniki sobodajalcev so poudarili, da so strogo regulirani, saj morajo upoštevati številne administrativne zahteve, medtem ko ne regulirani najemi pogosto delujejo brez potrebnih dovoljenj in plačevanja davkov. Regulacija in nadzor sta prav tako pomembni vprašanji. Trenutno pomanjkljiv nadzor in regulacija omogočata nelojalno konkurenco, kar otežuje delo registriranim sobodajalcem. Uvedba identifikacijske številke za kratkoročne najeme, kot to predvideva nova evropska uredba, naj bi bila korak v pravo smer.
Predstavniki lokalnih skupnosti so poudarili potrebo po lokalni prilagodljivosti pri urejanju kratkoročnih najemov, saj se situacije in potrebe razlikujejo med posameznimi kraji. Dubravka Kalin, direktorica Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, je poudarila, da je pomembno najti ravnovesje med razvojem turizma in ohranjanjem kakovosti življenja lokalnega prebivalstva. Lokalnim skupnostim je potrebno omogočiti, da same določajo pravila glede kratkoročnih najemov na svojem območju, ob hkratnem zagotavljanju, da imajo na voljo potrebne vire in podporo za izvajanje nadzora.
Vpliv na stanovanjski trg je še en vidik, ki ga ni mogoče prezreti. Kratkoročni najemi negativno vplivajo na dostopnost stanovanj za dolgoročni najem, zlasti v mestih, kjer že tako primanjkuje stanovanj. Empirične študije iz tujine, kot so na primer raziskave iz Berlina in Barcelone, kažejo na dvig cen nepremičnin in najemnin zaradi kratkoročnih najemov, je poudarila Andreja Cirman z Ekonomske fakultete.
Sobodajalci so prav tako izrazili svoje skrbi glede administrativnih zahtev in strahu pred morebitnimi omejitvami, ki bi lahko negativno vplivale na njihovo poslovanje. Uroš Buda, predstavnik Zavoda gostoljubnost slovenskih domov, je poudaril, da sobodajalci že sedaj upoštevajo številne regulative in plačujejo davke, vendar se soočajo z dodatnimi izzivi zaradi neurejenega trga.
Hotelirji so prav tako izrazili svoje mnenje. Fedja Pobegajlo, direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije, je podprl enako obravnavo vseh ponudnikov nastanitev in opozoril na potrebo po regulaciji, da se prepreči nelojalna konkurenca. Izrazil je tudi zaskrbljenost glede prekomerne rasti števila kratkoročnih najemov, ki bi lahko negativno vplivala na turistični sektor in na kakovost.
Razprava je prinesla več predlogov za izboljšanje zakonodaje na področju kratkoročnih najemov. Ključna točka je usklajevanje z drugimi resorji, zlasti z Ministrstvom za solidarno prihodnost, da se zagotovi celovit pristop k urejanju kratkoročnih najemov. Prav tako je bilo poudarjeno, da je potrebno poenostaviti administrativne postopke za sobodajalce in zagotoviti učinkovito izvajanje nadzora, da se prepreči nelojalna konkurenca in zlorabe na trgu.
Moderatorka okrogle mize, Daša Farčnik z Ekonomske fakultete je zaključila diskusijo s pomenom iskanja ravnovesja med razvojem turizma in ohranjanjem kakovosti življenja lokalnega prebivalstva. Ključnega pomena je usklajena rast, ki bo vključevala tako kratkoročne najeme kot tudi razvoj hotelskih kapacitet in drugih oblik nastanitev.