Ljubljana, 29. septembra – V slovenskem bančnem sistemu je v zadnjih letih prišlo do velikih sprememb, s konsolidacijo je veliko naporov namenjenih izboljšanju učinkovitosti poslovanja, tudi z digitalizacijo, je pa pri tem pomembno pozornost posvečati tako odnosu do strank kot do zaposlenih, so ugotavljali v današnji razpravi kluba Alumni Ekonomske fakultete in STAkluba.
Trend konsolidacije je verjetno dober, dokler se s tem povečuje učinkovitost, ni pa temu vedno tako, je na dogodku na Ekonomski fakulteti v Ljubljani dejal namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc. O vplivu konsolidacije na konkurenco na trgu je povedal, da “neskončna” konkurenca na trgu ni dobra ne za bančni sistem, ne za lastnike in ne za stranke. Treba je najti pravo mero, da se zagotovi finančno stabilnost, je dejal.
Zmanjšanje števila bank v Sloveniji ni vplivalo na njihov poslovni model, saj gre na tem majhnem trgu za univerzalno bančništvo, pravi Dolenc. Prišlo pa je do strukturnih sprememb, med drugim je prevladal delež posojil gospodinjstvom oz. posameznikom, medtem ko je bila prej večina posojil podjetjem, banke se sedaj tudi večinoma financirajo z depoziti, medtem ko so prej velik del sredstev dobivala s posojili od bank iz tujine.
Bančni strokovnjak in nekdanji guverner Banke Slovenije France Arhar je opozoril, da imajo banke pri Banki Slovenije za 11 milijard evrov viška likvidnosti, za kar plačujejo negativne obresti. V tem vidi tudi enega od vzrokov za konsolidacijo, ni pa v vseh državah enako; ponekod se je število bank povečalo. Pomembni so rezultati in zadovoljstvo lastnikov, je dejal in dodal, da velikost banke ni garancija za najboljše rezultate.
Konsolidacija je za nas realnost, je dejal predsednik uprave Nove KBM John Denhof in ocenil, da je to dobro z makroekonomskega vidika ter tudi za stranke in regulatorja. Razmeroma majhen trg v Sloveniji je zahteval veliko pozornosti zmanjšanju stroškov in učinkovitosti poslovanja, za kar med drugim veliko pozornosti posvečajo novim, digitalnim načinom stika s strankami ter odnosu z zaposlenimi.
Predsednik uprave Gorenjske banke Mario Henjak se je strinjal, da je konsolidacija dejstvo, in sicer tako znotraj bank kot na področju IT oz. finančnih tehnoloških rešitev (fintech). Meni, da je to pravi pristop za gospodarstvo, banke in za stranke. Preobrazba poteka hitro in je podobna kot npr. v avtomobilski industriji, je ocenil.
Henjak meni, da je konsolidacija vodila k stroškovni učinkovitosti, je pa pomembno, kaj banka s temi prihranki naredi. Pomembno je pozornost posvečati zaposlenim, saj ti “naredijo razliko”, okrepiti sodelovanje s podjetji fintech in najti nišo, kjer je banka vodilna na trgu.
Arhar pa je glede digitalizacije ocenil, da “pri denarju nič ne more nadomestiti človeka”, da je torej še vedno pomemben tudi medosebni stik. Ob tem je poudaril, da je pri poslu že od nekdaj ključno zaupanje in spoštovanje dogovora.
Glede širše gospodarske slike, med drugim v času naraščajoče inflacije, je prvi guverner Banke Slovenije izpostavil vprašanje odgovornosti pri sedanji ohlapni denarni politiki s “tiskanjem denarja”. Dejal je, da se velik del te likvidnosti pretaka na kapitalske trge, kamor je po njegovih besedah v zadnjih petih mesecih prišlo več sredstev kot prej skupaj v 12 letih. “Na kapitalskih trgih se ustvarja velik balon,” je opozoril.
Avtor članka: STA
Oglejte si posnetek okrogle mize na Youtube kanalu EF:
