Okrogla miza Regulacija kripto trgov ter digitalni evro: izzivi in priložnosti je združila različne strokovnjake, ki so razpravljali o prihodnosti finančnih trgov v Evropi. Dogodek je bil namenjen osvetlitvi novih evropskih regulativnih okvirov za kripto sredstva ter razpravi o vplivu digitalnega evra na finančne sisteme in uporabniško izkušnjo. Ključne ugotovitve in stališča, predstavljena na okrogli mizi, ponujajo vpogled v kompleksnost in perspektive razvoja teh tehnologij v Evropi.
Okroglo mizo je vodila ustvarjalka podcasta Money How, Marja Milič.
Razprava se je začela s poudarkom na novi evropski regulativi za kriptovalute MICA. Poudarek je bil predvsem na delitvi pristojnosti med Banko Slovenije in Agencijo za trg vrednostnih papirjev, ki bosta opravljali nadzor nad temi sektorji. Viceguverner Banke Slovenije, Marko Pahor je pohvalil sodelovanje med različnimi regulatorji na področjih, ki jih urejajo, kar je ključno za učinkovito implementacijo novih regulativ. Izrazil pa je pomisleke glede pridobivanja ustreznih kadrov za izvajanje specifičnih nalog v novih regulativnih okvirih. Tako Banka Slovenije kot Agencija za trg vrednostnih papirjev se soočata z izzivom privabljanja kvalificiranih strokovnjakov, pri čemer je bilo izpostavljeno, da javni sistem plačilnih razredov omejuje njihovo konkurenčnost v primerjavi z zasebnim sektorjem.
V duhu regulacije je bilo izpostavljeno tudi pridobivanje licenc za kriptovalute. Nekatere menjalnice namreč razmišljajo o pridobivanju licenc v drugih državah. Nina Strajnar iz podjetja Paywiser je na tej točki pohvalila pristop Banke Slovenije ter drugih regulatorjev, ki vključuje posebne ekipe, kompetentne za nadzor in sodelovanje z industrijo. V njihovi poslovni strategiji za prihodnja leta imajo že vključen načrt za reguliranje svojih dejavnosti v skladu s pričakovanji novih zakonodajnih okvirov v Sloveniji. Trenutno imajo že licenco za izdajo elektronskega denarja v Sloveniji in načrtujejo nadgradnjo z izdajo e-denarnic, ko bodo ustrezni zakonski okviri formalno vzpostavljeni v državi. Kljub možnosti pridobivanja licenc v tujini, je jasno poudarjeno, da nameravajo ostati v Sloveniji.
Druga pomembna tema razprave je bila etična dilema v zvezi z uporabo blockchain tehnologije, ki je bila v preteklosti povezana z anonimnostjo in možnimi zlorabami, kot so pranje denarja in financiranje terorizma. Aleš Gorišek, podatkovni znanstvenik in strokovnjak s področja blockchain tehnologije, je izrazil skrb glede prenosa tradicionalnih regulativnih principov na kriptotrg, ki bi lahko omejili izkoriščanje potencialov tehnologije veriženja blokov. Njegova skrb sega tudi v etične vidike in potencialne nevarnosti, če bi regulatorji preveč rigidno prenesli tradicionalne standarde na blockchain tehnologijo. Kljub temu je izrazil prepričanje v dolgoročni pozitiven učinek regulacije na varnost in zaupanje v kriptotrgu, čeprav je opozoril, da je zadovoljevanje regulatornih zahtev lahko kompleksno in zahtevno. Njegovo stališče poudarja potrebo po prilagodljivih in tehnološko osveženih pristopih k regulaciji kripto trgov, ki bi hkrati spodbujali inovacije, ne da bi ogrozili integriteto trga.
Glede digitalnega evra – javnega digitalnega denarja, ki ga načrtuje Evropska centralna banka, je razprava odprla vprašanja o njegovem vplivu na obstoječe bančne modele in potrebo po zagotavljanju varnosti ter zasebnosti uporabnikov. Digitalni evro predstavlja ambiciozen projekt, ki bo omogočil hitrejše in bolj učinkovite transakcije ter integracijo s sodobnimi plačilnimi sistemi, hkrati pa bo moral upoštevati strogost evropskih regulativnih standardov. Kot primer je bila izpostavljena Kitajska, kjer so nedavno zaključili testiranje digitalnega juana, ki bo sedaj implementiran po vsej državi.
Veliko se je govorilo tudi o tehnološkem napredku in prihodnosti plačilnih sistemov, vključno z instantnimi plačili in uvedbo digitalnega evra v Evropi. Poudarjeno je bilo, da blockchain tehnologija omogoča hitrejše in bolj učinkovite transakcije ter lahko spremeni trenutni model poravnavanja plačil med bankami. Kljub temu ostajajo izzivi glede sprejemanja novih tehnologij in prilagoditve obstoječih infrastruktur, še posebej v smislu varnosti in zasebnosti.
Končna misel okrogle mize je poudarila potrebo po uravnoteženju med inovacijami in regulacijo ter klic k dialogu med industrijo, regulatorji in akademsko sfero za oblikovanje optimalnih regulativnih okvirov. Prihodnji razvoj kriptovalutnega prostora in uvedba digitalnega evra sta ključna za nadaljnjo stabilnost in konkurenčnost Evropske unije v globalnem finančnem in tehnološkem okolju.
Partner dogodka je bilo podjetje ICONOMI – uporabniku prijazna platforma, namenjena demokratizaciji trgovanja s kriptovalutami.
