Vikend v marcu. Skozi Kranjsko goro se vijejo kolone avtomobilov in avtobusov. V dolini pod Poncami vihrajo slovenske zastave. Kdo pa je tisti, ki skakalce prizemlji po zmagi in porazu? Jih usmerja za naprej in spodbuja pri iskanju ciljev, pri doseganju rezultatov? Kdo je tisti, ki zamahne z zastavico in jim da občutek varnosti, da lahko v danem trenutku dosežejo čim več?
Vodenje z zgledom in iskrice v očeh
Ta vloga je v zadnjih treh letih pripadla Robertu Hrgoti, glavnemu trenerju slovenske reprezentance v smučarskih skokih. O vodenju se je z Robertom in Mihom Škerlavajem, rednim profesorjem managementa na Ekonomski fakulteti ter pridruženim rednim profesorjem vodenja in organizacijskega vedenja na BI Norwegian Business School pogovarjala Monika Lapanja, direktorica CPOEF. Že ob srečanju na vhodu je Robert s svojimi besedami prikazal eno izmed pomembnejših lastnosti vodij. Povedal je, da vedno pride malo prej: “Kakšno sporočilo bi predajal ekipi, če bi sam zamujal in hkrati od njih pričakoval, da ne?” Vodenje z zgledom – mar ni to ravno izziv, s kateri se v poslovnim svetom pogosto srečujemo?
Uvodoma je beseda tekla o talentih. Kako jih prepoznati in zakaj je tako zelo pomembna iskrica v očeh. Robert je izpostavil, kako ključen je sistem pri usmerjanju mladih talentov, hkrati pa dodal, da so pomembni tudi ljudje, ki ta sistem in s tem talente, vodijo.
Kaj definira dobre ekipe?
Miha je poudaril pomembne dejavnike za uspešno delovanje teama. V prvi vrsti psihološko varnost, kar pomeni, da sprejemamo raznolikost osebnosti in mnenj, a kljub temu odnosi v ekipi ne trpijo. Nadaljeval je z jasnostjo vlog v ekipi in zavedanja lastne odgovornosti. Povzetek Monike z besedo, ki nam v vsakdanjem poslovnem svetu hkrati predstavlja izziv in rešitev – komunikacija.
Cilji posameznika niso odgovornost vodje
V pogovoru so izpostavili pomembno vprašanje: kdo postavlja cilje. Robert je povedal, da ni on tisti, ki postavlja cilje. Posameznik mora že sam vedeti česa si želi, saj bo le tako uspešen. Vendar, eno so cilji posameznika in njegove ekipe, drugo pa cilji, ki so določeni njemu, kot vodji. In dodatno v tem primeru še zunanji pritisk, npr. pritisk javnosti. Umetnost dobrega vodje se kaže v tem, da pritiska nadrejenih in javnosti ne prenaša na svojo ekipo, ampak jih usmerja in motivira na način, ki bo iz talentov izvabil največ. Lahko to prenesemo v poslovno okolje?
Kaj s paradnimi konji?
Zanimivo vprašanje iz publike je naslovilo vlogo vodje v situaciji, ko je eden izmed članov ekipe tisti, ki je »zvezda« in vodilni. Ali naj se preostali člani ekipe prilagajajo in mu prepustijo vodilni položaj ali naj gledajo na svoj uspeh? Robert je poudaril, da se mora vsak član ekipe potruditi na najboljši možni način in ne delovati v prid vodilnega, saj se s tem dinamika in zaupanje porušijo. Miha je dodal, da bližnjice, ki jih izbiramo na poti do uspeha, pot samo podaljšajo, saj je tako vodenje lahko škodljivo za ekipo in preostale člane. Poudaril je: “Vsak posameznik prinese v ekipo individualne cilje in vodja je tisti, ki mora za vse člane najti skupni imenovalec.”
Vodenje (ne)herojev
Dotaknili so se tudi vprašanja ega. Robert je izpostavil: “Moramo sprejeti prisotnost ega, vendar pa je pomembno, kako le-tega kontrolirati. Ko ga kontroliraš, opaziš napake, ki jih delaš, jih poskušaš popraviti in se iz njih naučiti.” Z Miho sta se strinjala, da v primeru, ko pustiš, da ego prevladuje in ne dopuščaš napak, se jih tudi preostali člani ekipe bojijo narediti in ustvari se pritisk, ki zavira rast in upočasnjuje uspeh.
Sta kritika in pohvala vedno utemeljeni?
Pogovor so zaključili o pomembnosti pohval in kritik. Vsi so se strinjali, kako pomembno je, da sta tako kritika kot pohvala utemeljeni. Ker pohvala, ki ne bo utemeljena, ne bo pripeljala do še boljših rezultatov, neutemeljena kritika pa tudi ne do izboljšav. S tem se v ekipi še dodatno poudari občutek zaupanja. Robert je dodal: “ Pomembno je, da ti zaupaš ekipi in ona tebi.” Tako preprost stavek je še kako pomemben in to ne samo v športu, ampak v vsakem timskem delu.
Kljub temu, da je tema vodenja tako raznolika in široka, smo se po uri in pol pogovora lahko poslovili z obilo novega znanja in mislimi, ki jih je na kratko strnila Monika: “ Ljudje smo ljudje. Upravljanje z našimi znanji, čustvi, motivacijo, cilji je popolnoma enako v kateremkoli svetu živimo in delamo. Upam, da vam bo katera od današnjih misli pri tem pomagala.”
