V četrtek, 13. januarja 2022, se je odvijala spletna okrogla miza, kjer je bil v ospredje postavljen sistem upravljanja z odpadki v Sloveniji. V diskusiji z naslovom »Ali trg upravljanja z odpadki v Sloveniji deluje?« soo priložnostih in izzivih na tem področju spregovorili Branko Meh (Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije), Sašo Polanec (Ekonomska fakulteta, UL), Bart Stegeman (EIT Climate-KIC) in Bojan Tavčar (Javna agencija RS za varstvo konkurence), razpravo pa je moderirala mag. Ladeja Godina Košir (Circular Change).
Gostje so se dotaknili aktualnih izzivov, povezanih z nakopičenimi odpadki in njihovim monopolnim trgom, uspešnimi praksami iz tujine in s predlogom uvedbe agencije za lažji nadzor ter večjo transparentnost sistema. Rešitve gostje vidijo predvsem v pavšalu za male podjetnike in obrtnike, omenjeni agenciji za nadzor, strokovni skupini ter v večji konkurenčnosti in ne v monopolu. Po njihovem mnenju bo treba prepoznati potencial na področju surovin, materialov in odpadkov ter tudi z intelektualnim kapitalom narediti trg učinkovitejši.
Sašo Polanec je predstavil konkurenčnost in ekonomski vidik trga upravljanja z odpadki, kjer je izrazil razočaranje nad vlogo države, ki bi morala služiti kot koordinator in mehanizem poravnave interesov različnih akterjev. Meni, da je nadzor trenutno neustrezen in da država ne upošteva spodbud, ki jih imajo posamezni akterji. Podprl je idejo o pavšalu in izrazil svoje nestrinjanje glede monopolne ureditve trga. Apeliral je, »da se ustanovi agencija, ki bo nadzorovala in pregledovala celoten trg, objavljala redna poročila, imela podroben pregled nad trgom ter pregledovala tudi odpadno embalažo«.
Branko Meh je osvetlil problematiko odpadkov in ostankov, pri čemer je poudaril, da nekaterih odpadkov enostavno ni več mogoče reciklirati, ampak jih je treba uničiti oziroma sežgati. Zastopal je glas malega gospodarstva, obrtnikov in malih podjetnikov, ki po njegovem mnenju nikakor ne morejo biti v enakopravnem položaju z velikimi podjetji in na tem področju potrebujejo pomoč države. »Za nas, male podjetnike in obrtnike, bi bilo najbolje, da plačujemo nek pavšal. S tem smo razbremenjeni vseh zadev, ki jih prinaša birokracija,« je izpostavil kot možen korak v pravo smer.
Bojan Tavčar je izpostavil, da »je dandanes izvoz odpadkov zelo omejen in podvržen velikim birokratskim oviram«, smernice OECD in direktive Evropske unije o odpadkih pa državam nalagajo, da vzpostavijo nadzor nad tokovi odpadkov. V zvezi s tem je predstavil mehanizem učinkovitega nadzora, ki bi preprečeval goljufije, izrazil pa je tudi nestrinjanje z idejo o monopoliziranem ravnanju z odpadki zaradi morebitnega zmanjšanja inovacij in poslabšanja storitev.
Bart Stegeman je poudaril pomen povezovanja različnih institucij ter željo po sinergiji med ustvarjalci politik in drugimi akterji. Meni, da se približujemo točki, ko bo ravnanje z odpadki vplivalo na bonitetno oceno podjetij, s tem pa se bo tržni mehanizem v določeni meri sam od sebe poravnal, saj kupec z dobavitelji z nizko bonitetno oceno ne bo želel sodelovati. Spodbudno je dejstvo, da »imamo v Sloveniji vse pogoje, da del odpadne embalaže znižamo. Z vsemi sistemskimi pristopi in skupnim načrtovanjem mislim, da nam bo uspelo«.
Kljub smernicam in direktivam Evropske unije vse kaže na to, da je trg odpadkov v Sloveniji netransparenten, pri čemer se pojavi vprašanje, kateri so ključni gradniki v sistemu, da bi ta optimalno deloval. Glede na slišano zagotovo ne v vzvodih, ki kaznujejo mala podjetja in obrtnike, niti v ideji o monopolizaciji zaradi ekonomij obsega. Kljub temu da so mnoge okoljske rešitve dobre, je vzporedno potrebna tudi zadostna presoja z ekonomskega vidika.
Anja Puc, EF news
