Alumni zgodba: mag. Tomaž Berločnik

KRATKA PREDSTAVITEV
(Iz arhiva)

Leto zaključka študija na EF: 1997
Vaš profesionalni naziv/izobrazba: Univerzitetni diplomirani inženir strojništva in magister ekonomskih znanosti, MBA.
Asociacija na EF: Na EF sem opravil 1-letni magistrski študijski program, ki se je v celoti izvajal v Radovljici pod vodstvom prof. dr. Janeza Prašnikarja. To je bilo zelo intenzivno študijsko leto, zato sta moji asociaciji na EF garanje in profesor Prašnikar. V izjemno kratkem časovnem obdobju (vključno s sobotami in z nedeljami) nas je profesor maksimalno angažiral in na ta način smo pridobili ogromno znanja.
Najljubša knjiga: Najljubše knjige nimam; zelo veliko in rad berem. Omenil bi knjigo, morda manj znano, a zelo priporočam njeno branje, to je Blink (slovensko Preblisk), avtor Malcolm Gladwell.
Življenjski moto: ‘Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri’.

Q&A INTERVJU

Z EF ste stopili v stik kot študent, danes delujete tudi kot njen strateški partner. Precej časa spremljate fakulteto – kakšen je bil vaš pogled nanjo v študentskih časih in kakšen je danes?

»Od mojih študijskih let na EF (v času 1996–1997) pa do danes se je fakulteta resnično zelo spremenila. EF je danes mednarodno priznana, trojno akreditirana fakulteta. Ima ambicijo, da postane najboljša fakulteta v regiji, kar pomeni, da ima izredno močno strategijo, vizijo in željo.

Pomembno je poudariti mednarodno usmeritev fakultete – v času mojega študija je bil namreč magistrski študij pod vodstvom prof. dr. Janeza Prašnikarja edini, ki se je izvajal v angleškem jeziku, hkrati pa študentov iz tujine praktično ni bilo. Danes se večina modulov izvaja v angleščini, tuji študentje so vsepovsod, prav tako potekajo tudi izmenjave profesorjev … Kljub vsemu pa se niso spremenili prostori, hodniki in stavbe, po katerih smo hodili in hodimo danes.«

Kakšna je po vašem mnenju vloga EF in njen pomen za slovensko gospodarstvo, ter katere besede, izrečene na EF, so vam ostale še posebej v spominu in kdo jih je izrekel?

»Po zaključku študija z EF ostajam veliko v stiku: preko dodatnih izobraževanj, simpozijev, kot gost na študente prenašam svoje izkušnje. Tako kot druge fakultete v sklopu Univerze, ima EF za slovensko gospodarstvo velik pomen. S časom se je fakulteta popolnoma prestrukturirala – ne zgolj stroškovno, ampak tudi programsko. Pomembno je izpostaviti, da brez ekonomskega in tehničnega znanja ni gospodarstva, je pa res, da zgolj drugo ne zadostuje človeku, ki želi biti poslovno uspešen. EF zelo uspešno širi ekonomsko znanje, slovenski prostor in regijo izobražuje o najnovejših poslovnih modelih.

Od profesorjev so mi še posebno ostali v spominu trije: neizprosen in nepopustljiv prof. dr. Janez Prašnikar – »mama in oče«, ki nas je v sklopu študijskih dni v Radovljici spremljal praktično »od jutra do večera« ter nas angažiral bolj, kot smo sprva sami mislili, da zmoremo, vključno s tujimi predavatelji, ki so nam takrat predavali o najnovejših praksah ekonomije.

Prof. dr. Dušan Mramor je znal predvsem nam tehnikom z drugačnim pogledom na ekonomske izzive izredno dobro in enostavno približati finančna znanja.

Omenil pa bi besede – niti ne ekonomske, ampak skoraj vizionarske, ki jih je prof. dr. Marko Jaklič izrekel v času mojega študija (leta 1997), ko je vprašal nas študente, kdo od nas ima mobilni telefon, in večina nas je pritrdila. Profesor je odgovoril: ‘Najbolj privilegiran bo pa tisti, ki mu čez pet let ne bo potrebno uporabljati mobilnega telefona’.«

EF obeležuje častitljivo obletnico, 70 let. Kako vidite EF, ko bo praznovala 80 let?

»Vidim jo še bolj mladostno, v enakih prostorih oz. na enaki lokaciji, popolnoma mednarodno, in vidim praznovanje 80. obletnice, ki bo v celoti potekalo v angleškem jeziku in morda tudi ni rečeno, da bo njen dekan Slovenec.«