100 let Univerze v Ljubljani: Študij skozi oči nekdanjih študentov
Zdaj, ko imam vpogled v slovenska podjetja, bi diplomantom ekonomije, ki iščejo službe, svetovala, naj bodo pri tem nekoliko predrzni – naj naredijo nekaj, kar se jim morda zdi na prvi pogled neobičajno, pravi Maša Madon z Ekonomske fakultete.
Med prednostmi študija na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani med drugim omenja zelo dejaven karierni center (Center za svetovanje in razvoj študentov), ki ima tesne povezave z gospodarstvom.
Po magisteriju na ekonomski fakulteti se je zaposlila na Centru poslovne odličnosti Ekonomske fakultete (CPOEF), ki je bil ustanovljen leta 2011 z namenom prenosa akademskega znanja v gospodarstvo. Njeno delo združuje vodenje financ, prodajo in strateški razvoj izobraževalno-svetovalnih projektov za različna slovenska in tuja podjetja. Hkrati je tudi asistentka na Ekonomski fakulteti pri predmetu računovodstva.
Za študij ekonomije se je odločila, ker so jo že kot šolarko zanimale številke. Vendar pa je na ekonomski fakulteti hitro ugotovila, da je študij ekonomije veliko več, kot zgolj številke: “Mogoče sem si v prvem tednu mislila, moj bog Maša, kam si padla, ampak sem na srečo zelo hitro ugotovila, da sem se odločila prav in zdaj lahko rečem, da je študij izpolnil moja pričakovanja.”
Katere so prednosti študija na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani? “Ekonomska fakulteta je za slovenske razmere velika fakulteta, med največjimi v Sloveniji, kar se odraža v njenem delovanju. Moja izkušnja je, da so procesi zelo organizirani, predvsem z vidika študenta, ko je treba urejati določene birokratske zadeve. Fakulteta je mednarodna, to je čutiti v možnosti izmenjav, dvojnih diplom, v sodelovanju tujih profesorjev na fakulteti in gostovanju naših v tujini. Med prednosti bi uvrstila tudi zelo razvit karierni center, ki se odlično povezuje z gospodarstvom in močan Alumni EF, ki omogoča, da s fakulteto ostajaš povezan tudi po študiju.”
Na vprašanje, kako jo je študij pripravil na poklic, ki ga opravlja, odgovarja, da ji je dal široko teoretično osnovo, vendar so jo izoblikovale in jo še oblikujejo, praktične izkušnje.
Povezovanje študija s prakso na fakulteti je bilo po njenih besedah odvisno od profesorjev in asistentov oziroma njihove angažiranosti in od študentove pobude in želje po tem sodelovanju. “Vsak predmet na fakulteti je sestavljen iz predavanj in vaj in v okviru vaj so pogoste projektne naloge, ki smo jih s sošolci delali ves semester. Te projektne naloge, če je predmet povezan s prakso, so velikokrat del praktičnih izzivov izbranega podjetja. Predstavniki podjetja so lahko kot somentorji celo vključeni v pripravo teh nalog. Najlepše, kar se študentu lahko zgodi, je, da ima možnost predstaviti projektno nalogo v podjetju ali pred predstavniki podjetja.”
Prav močnejše vključevanje študentov v pridobivanje praktičnih izkušenj je tudi njen odgovor na vprašanje, kaj bi spremenila v študijskem programu: “Dalo bi se določene predmete dopolniti z več praktičnimi vložki. To sem si že sama kot študentka želela, po tem smo vsi hrepeneli, pa tudi danes od študentov to pogostokrat slišim. Kot študentka sem si želela tudi, da bi ekonomska fakulteta imela program že na dodiplomskem študiju, da bi bil nekoliko drugačen, imel višje omejitve za vstop in bolj intenziven program.”
Ob rednem študijskem delu pa se najde čas tudi za obštudijske dejavnosti: “Fakulteta ima pestro ponudbo obštudijskih dejavosti. Sama sem jih mogoče odkrila malenkost pozno, a sem jih potem izkoristila v polni meri. Študentom iz prvih letnikov, s katerimi govorim, vedno pravim, bodite samoiniciativni, proaktivni, sprašujte, hodite okoli, vključujte se v društva in dodatne programe, ki omogočajo stike s podjetji ter kulturna in športna udejstvovanja. Mislim, da je to ena izmed večjih dodanih vrednosti ekonomske fakultete.”
Maša Madon pravi, da z zaposlitvijo ni imela težav, saj se ji je priložnost odprla, še preden jo je zares začela iskati. Ko je pripravljala magistrsko nalogo, ji je mentorica povedala za možnost študentskega dela v Centru poslovne odličnosti Ekonomske fakultete in ji tudi napisala priporočilo. Študentsko delo je sčasoma preraslo v redno zaposlitev. Ob tem dodaja, da “se velikokrat zgodi, da profesorji v gospodarstvo priporočijo študente, ki jih poznajo in s katerimi imajo dobre izkušnje”.
Na sistemski ravni je pomoč fakultete pri iskanju zaposlitev urejena v okviru Kariernega centra Ekonomske fakultete. Ta je zelo aktiven in sodeluje s številnimi podjetji, ki imajo potrebe po študentih ekonomske fakultete.
Brucem svetuje aktivnost, motiviranost in iskanje priložnosti: “Bolj ko boš aktiven, motiviran, bolj ko boš pokazal, da si želiš, da zmoreš, bolj bodo profesorji osebni, bolj ti bo lahko fakulteta pomagala pri razvoju in iskanju službe.”
Proaktivnost svetuje tudi diplomantom: “Čeprav je danes ogromno služb na trgu, si moraš tisto, ki je prava zate, najti sam ‒ no, včasih služba najde tebe. Se mi pa zdi, da je dobro biti malenkost predrzen. Zdaj, ko gledam za nazaj, ko imam vpogled v slovenska podjetja, kako iščejo, kako zaposlujejo, se mi zdi pozitivno, če ima študent pobudo, če išče stike, če gre na dogodek in se predstavi, torej, če naredi nekaj, kar se mu na prvi pogled zdi preveč direktno v odnosu do podjetij ali pa neobičajno.”
”Bolj ko boš aktiven, motiviran, bolj ko boš pokazal, da si želiš, da zmoreš, bolj bodo profesorji osebni, bolj ti bo lahko fakulteta pomagala pri razvoju in iskanju službe.” – Nasvet brucem