OVIRE SO BILE PRILOŽNOSTI
Tadej Glavan je po opravljenem študiju na Ekonomski fakulteti izkušnje, ki jih je pridobil med študentskim delom in v različnih društvih, želel izkoristiti in začeti svojo zgodbo. Tako je ustanovil marketing agencijo Kokos Agency, ki danes šteje že več 20 redno zaposlenih članov ekipe in na leto beleži več kot 3 milijone evrov prometa. Z nami je spregovoril o študiju na EF, o tem, zakaj bi se morali študenti vključevati v študentska društva in s katerimi izzivi se je srečeval na samostojni podjetniški poti.
Kateri je tvoj najlepši spomin na študentska leta? Se ti je kakšen predmet ali profesor posebej vtisnil v spomin in zakaj?
Čeprav ne morem izpostaviti nobenega posebnega dogodka, so bila ta leta polna dragocenih izkušenj in spoznanj, ki so oblikovala moje razumevanje sveta. Na splošno lahko rečem, da so bila to dobra leta, ki so mi prinesla veliko veselja in zadovoljstva.
Kar se tiče odnosov s profesorji, moram priznati, da sem imel srečo, saj sem lahko sodeloval z vrsto izjemno zanimivih in izkušenih akademikov. Vsak od njih je bil svoj unikat, kar je študijsko okolje naredilo še bolj bogato in spodbudno. Ne bi želel izpostavljati nobenega posameznega profesorja, saj so vsi na svoj način prispevali k moji akademski in osebni poti. Prav vsak od njih je zame predstavljal vir navdiha in znanja, ki mi je pomagalo razviti svoje sposobnosti in interese na različnih področjih.
Kot študent si bil tudi član društva Mladih projektnih managerjev. Zakaj misliš, da je pomembno, da se kot študent vključiš v društvo? Kaj je tebi dala ta izkušnja?
Tako je, bil sem član društva Mladih projektnih managerjev (MPM), kot tudi član Društva finančnih managerjev in društva TOPEF. Vključevanje v takšna društva se mi zdi izjemno pomembno, saj študentom omogoča pridobivanje praktičnih izkušenj in vpogled v projektno vodenje ter podjetništvo v realnem življenju, kar je pogosto v velikem kontrastu s teoretičnim znanjem, pridobljenim v učilnicah.
Naučil sem se dragocenih veščin, ki mi še danes olajšujejo delavnik. Znanje, pridobljeno skozi delo v društvih, mi je pomagalo razumeti, kako se teorija prevede v prakso in kako lahko učinkovito uporabim pridobljene kompetence v svojem profesionalnem življenju. Prav tako sem imel priložnost mreženja z izkušenimi profesionalci in vrstniki, ki so delili podobne interese, kar mi je omogočilo izmenjavo znanja in izkušenj, ki so bile neprecenljive.
Si soustanovitelj in CEO marketinške agencije Kokos Agency. Od kje ideja za ustanovitev agencije? Kakšna je vizija podjetja?
Izkušnje, pridobljene med mojim delom na področju marketinga kot študent, so bile temelj, na katerem se je začela razvijati ideja o ustanovitvi lastne marketinške agencije. Skozi leta sem se naučil veliko o industriji in opazil sem priložnost za kreiranje inovativnih marketinških rešitev, ki bi lahko pomagale podjetjem bolje izkoristiti svoje spletne kanale za doseganje in angažiranje ciljnih skupin. Ko je prišla prava priložnost, sem jo izkoristil in ustanovil Kokos Agency. Od takrat smo precej zrasli in danes s ponosom štejemo več kot 20 redno zaposlenih ter beležimo več kot 3 milijone evrov letnega prometa.
Vizija našega podjetja je postati največja agencija za upravljanje plačljivih spletnih oglasov (PPC) v regiji. Smo zavezani k zagotavljanju izjemnih storitev našim strankam in jim pomagamo maksimirati donosnost njihovih naložb v digitalni marketing. V našem pristopu kombiniramo globoko razumevanje tehnologije in industrijskih trendov z ustvarjalnostjo in strateškim razmišljanjem, da zagotovimo učinkovite in merljive rezultate.
Naš dolgoročni cilj je še naprej rasti in razširiti naše storitve na nove trge, pri tem pa ohranjati visoko raven zadovoljstva strank ter pozitivno delovno okolje za naše zaposlene.
Podjetniška pot ni vedno lahka in potrebno je neprestano premagovanje ovir. Kaj so bile največje ovire pri uresničevanju ideje?
Seveda, podjetniška pot je vsekakor polna izzivov in ovir, ki jih je potrebno premagovati, da bi uresničili svoje cilje. Na tej poti sem se naučil, da je trdo delo ključnega pomena. Pogosto sem delal tudi po 16 ur na dan, kar je bilo nujno, da sem obvladal vse vidike poslovanja, še posebej v zgodnjih fazah, ko finančni viri niso dovoljevali angažiranje zunanje pomoči.
Eden izmed prvih izzivov, s katerimi sem se srečal, je bilo učenje novih veščin in znanj, za katere prej nisem mislil, da jih bom potreboval. Na začetku, ko ni bilo dovolj sredstev za zunanje izvajalce določenih nalog, sem moral postati vsestranski in se naučiti različnih stvari – od računovodstva do spletnega oblikovanja. Vsak dan je prinesel novo učno izkušnjo, ki mi je pomagala bolje razumeti in voditi moje podjetje. Finančni izzivi so bili vedno prisotni, zlasti ko smo se trudili ohraniti pozitiven denarni tok, hkrati pa vlagati v rast in razvoj podjetja. Vsak dan je prinesel svoj delež presenečenj. Od nepričakovanih težav s strankami do tehničnih težav, vsak dan je prinesel nekaj novega. Toda tudi to je pripomoglo k moji osebni in profesionalni rasti, saj sem se naučil, kako učinkovito reševati težave in ostati miren v stresnih situacijah. Upravljanje časa je bilo še ena večja ovira, saj je bilo vedno toliko stvari, ki so zahtevale mojo pozornost. Naučiti sem se moral prioritizacije nalog in učinkovite delegacije, da bi zagotovil, da se osredotočim na najbolj kritične vidike poslovanja.
Na tej dolgi in zahtevni poti je bilo včasih težko ohraniti motivacijo in zagon, zlasti v težkih časih. Vendar pa je bila strast do mojega dela in želja po uspehu vedno dovolj močna, da me je poganjala naprej.
Vse te ovire so bile priložnosti za učenje in izboljšanje. Vsak izziv je prispeval k moji osebni in profesionalni rasti ter pomagal oblikovati Kokos Agency v podjetje, kakršno je danes. Kot pravijo – kar te ne ubije, te naredi močnejšega. Tudi sam verjamem, da so bile vse te ovire ključnega pomena za naš dolgoročni uspeh in stabilnost.
Na kratko nam opiši, kako poteka tvoj običajni dan.
Moj delovni dan se začne zgodaj, že ob 6.00, ko vstanem z jutranjim zvonjenjem budilke. Prve ure dneva, natančneje med 7.00 in 8.30, izkoristim za delo od doma, kjer se v miru posvetim najpomembnejšim nalogam, ki zahtevajo osredotočenost in tišino. To je čas, ko brez motenj pregledam elektronsko pošto, načrtujem delovni dan in se lotim morebitnih nujnih zadev.
Ob 8.30, ko se prometne razmere umirijo, se odpravim v pisarno. Preostanek dopoldneva in večji del popoldneva je običajno zapolnjen s sestanki. Pravzaprav preživim približno 80 % svojega delovnega časa na sestankih z ekipo, strankami ali poslovnimi partnerji. Ti sestanki so ključnega pomena za koordinacijo projektov, reševanje morebitnih težav in zagotavljanje, da vsi vpleteni ostanejo na isti strani glede naših ciljev in pričakovanj.
Moja uradna delovna obveznost se običajno zaključi okoli 18.00, ko se počasi odpravim domov. Po večerji in času za sprostitev ponovno odprem svoj prenosnik in med 20.00 in 21.30 pregledam elektronsko pošto, odgovorim na morebitna nujna sporočila in pripravim stvari za naslednji dan.
Moje dneve zaključim relativno zgodaj, saj se po 22.00 počasi pripravim na spanec.
Če bi imel v dnevu eno uro več, kako bi jo porabil?
Dodatna ura v dnevu bi bila dragocena. Ta čas bi najverjetneje namenil družini in prijateljem. Morda bi se posvetil tudi kakšnemu novemu hobiju.